Iskanje

Investicije na področju prometa po epidemiji Covid-19 naj imajo daljnoročne in sinergijske učinke

V Koaliciji za trajnostno prometno politiko (KTPP) podpiramo zagon investicij v trajnostno prometno infrastrukturo in druge ukrepe, torej v železnico, javni potniški promet, kolesarjenje ter hojo. Učinki teh investicij so dolgoročni in sinergijski, saj prispevajo k družbeni, okoljski in gospodarski blaginji.

Krepitev biotske raznovrstnosti – pilotne regije delijo svoje izkušnje

Urejanje zelenjavnih gredic, sprehodi po gozdu, pogostejše samostojno pripravljanje jedi – zavest o pomenu narave za kakovost našega življenja se je okrepila, tudi zaradi koronakrize. Tako raznovrstni, kot je narava, pa so bili tudi koncepti delovanja petih pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije v okviru projekta speciAlps, ki je trajal od aprila 2017 do marca 2020. Sodelujoči v projektu so med drugim urejali zbirke domačih semen, organizirali so šolske ekskurzije, odpirali tematske poti itd. Poleg tega bo ob svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti, ki ga obeležujemo 22. maja, izšla brezplačna publikacija, v kateri bodo zbrane izkušnje pilotnih regij pri izvajanju projekta.

Nevladne organizacije in ljubitelji narave v Sloveniji opozarjajo: »Narave ne damo!«

Petkovim protestom za podnebno pravičnost so se v Sloveniji pridružili še protesti, ki opozarjajo na sporne člene Zakona o ohranjanju narave ter »proti korona mega zakona«. Ta omejujeta pravice nevladnih organizacij, ki imajo status delovanja v javnem interesu, sodelovanje v pravnih postopkih, javnim institucijam pa podajanje mnenj na okoljevarstvena dovoljenja.

Pokrajina, ki navdihuje

Alpska pokrajina. Na novo jo odkrivamo v kriznih časih, nepogrešljiva je kot življenjski in sprostitveni prostor, spreminja se zaradi gradnje in pozidave. In prav odnos med človekom in pokrajino je rdeča nit poročila o delovanju CIPRE International v letu 2019, ki tako osvetljuje številne aktualne teme, kot so ohranjanje mokrišč, umirajoči ledeniki ali ambiciozno zastavljeni podnebni cilji.

Bistvo trajnosti je skupnost

Dr. Nevenka Bogataj je doktorirala na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Zaposlena je na Andragoškem centru Slovenije. Poleg rednega dela in koordinacije študijskih krožkov je konceptualizirala tudi več pobud (Centri VŽU, Čezmejni izobraževalni program za mentorje lokalnega razvoja, Temeljno usposabljanje za trajnostni razvoj) in opisala nove ciljne javnosti. Zadnja leta se osredotoča na skupnostno učenje in njegovo povezavo s konceptom trajnosti. Z njo se je pogovarjala Katarina Česnik.

Okrepiti participacijo mladih na celotnem območju Alp

Mladinski svet, aplikacije in primeri dobre prakse: na delavnici, ki je spomladi potekala v francoskem Lyonu, so člani EUSALP razpravljali o prihodnjem delovanju na področju participacije mladih. Izhodišče za razpravo je bila študija strokovnjakov za omenjeno področje, ki so svoje ugotovitve podprli s primeri dobre prakse.

Podnebju prijazen izhod iz krize?

Vlade na območju Alp in tudi drugod po svetu so v tem trenutku polno zaposlene s koronapandemijo in njenimi posledicami. A prve politične pobude za obnovitev gospodarstva na podnebju prijazen način so že tu.

Mreža gorniških vasi se širi v Švico

Potem ko se je mreža gorniških vasi, ki podpirajo alternativni in sonaravni turistični razvoj na območju Alp, uveljavila v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Sloveniji, se ji bo sedaj pridružila tudi Švica.

Sobivanje človeka in volka

Volkovi se vračajo v Alpe – o tem, kako zagotoviti uspešno sobivanje med volkom in človekom, bo CIPRA v okviru svojega projekta odprla razpravo z udeleženci na lokalni ravni.

Vsak poseg v gozd mora biti premišljen

Dr. Andrej Verlič je pri JP VOKA SNAGA vodja strokovne službe, ki upravlja s Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Doktoriral je na temo dejavnikov kakovosti in varnosti rekreacije v urbanem gozdu na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. S Katarino Česnik sta se pogovarjala o vplivu podnebnih sprememb na gozdove, socialnih funkcijah gozda ter prilagojeni negi, ki jo tak gozd potrebuje.

Koronakriza v alpskem turizmu

Prazna smučišča, opusteli hoteli, samotni gorski vrhovi – novi koronavirus je povsem ohromil tudi turizem, ki je v marsikaterem predelu Alp izredno pomembna gospodarska panoga. Kako naprej?

Storitve

Pogled v leto 2019 in naprej – CIPRA Slovenija

Leto 2019 je bilo pri CIPRI Slovenija, društvu za varstvo Alp izjemno razgibano. Delovali smo na področju trajnostne prometne politike, trajnostne mobilnosti, varstva in načrtovanja krajine, interpretacije dediščine in sodelovali z lokalnimi skupnostmi, mladimi in odločevalci.

Nega gozda mora biti usmerjena in premišljena

G. Jože Prah je revirni gozdar območja Jatna-Dole. Soavtor več razvojnih usmeritev na širšem slovenskem območju, organizator in mentor študijskih krožkov, pobudnik številnih prireditev, predavatelj. Snovalec več tematskih poti v Sloveniji, predsednik Kluba oglarjev Slovenije. Avtor številnih publikacij, prejemnik priznanj. Planinski in turistični vodnik ter vodnik Interpret Europe … Z njim se je pogovarjala Katarina Česnik.

Vsealpska zmešnjava zaradi pesticidov

Manjša in večja mesta v Franciji ne dovolijo več uporabe pesticidov. Avstrija je prepovedala uporabo glifosata. Predstavniki civilne družbe zbirajo podpise za učinkovitejšo zaščito čebel. Prepir, ki se je vnel zaradi pristojnosti, formalnih nepravilnosti in zaščite zdravja.

Čebelokratščina je nova alpska angleščina

V CIPRI smo doslej preizkusili že vrsto novih modelov organiziranosti – prakticirali smo sociokracijo, holokracijo, kolegialno vodenje, agilno samoorganiziranje pa še kaj bi se našlo, a nikoli na zavidljivi ravni. S čebelokracijo pa je naša nevladna organizacija končno odkrila naravno organizacijsko obliko, ki nam je resnično pisana na kožo.

Čebele vedno korak pred nami

Popolna delitev dela, prilagodljivost, sodelovanje. Od čebele se lahko človek marsičesa nauči, čebela od človeka ne prav veliko, je prepričan kmet in avtor knjige Martin Ott.

Opraševalski raji za čebele

Postavitev čebelnjakov, ureditev brežin in gradnja podpornih zidov, zasaditev cvetočih travnikov – občine lahko marsikaj storijo za ohranitev čebel in divjih opraševalcev. Kako se tega lotiti, kažejo izbrani primeri dobre prakse z območja Alp.

Idealno bi bilo, če jih sploh ne bi bilo treba hraniti!

Kdor se ukvarja s čebelami, se vedno nauči kaj novega, je prepričan čebelar Silvestre Klébert. V francoskih Alpah nadaljuje staro družinsko tradicijo vzreje temnih čebel – kljub številnim izzivom, s katerimi se srečuje.

Na poti k podnebno nevtralnim Alpam

Preteklo leto 2019 se bo v zgodovino vpisalo kot leto, v katerem je politika podnebno krizo prvič prepoznala kot resen izziv. Z dokumentom Alpski sistem podnebnih ciljev 2050 so alpske države predložile podroben instrument za ukrepanje na tem področju – zdaj je čas, da ga začnejo uresničevati.

Kraljica žuželk

Marljivost, solidarnost, čistost. Čebele in njihove družine so ljudem že od nekdaj svetel zgled kreposti. Njihov pomen se od davnih let do danes odraža v naši zgodovini, jeziku in kulturi.

Kritika zaradi nove lovske zakonodaje

Ko so si interesi lovstva in varstva vrst navzkriž: nekatere alpske države in regije pripravljajo novo zakonsko ureditev za področje lova na divje živali, kar pa je že sprožilo številne kritike.

Opraševalci: Nepogrešljivi za kmetijstvo

Kar 80 odstotkov kmetijskih in divjih rastlin je odvisnih od opraševanja žuželk. Ko ohranjamo življenjski prostor čebel in drugih opraševalcev, ne varujemo samo biotske raznovrstnosti, temveč tudi regionalno pridelavo hrane.

Cvetlice – črpališče hrane za čebele

Prisotnost divjih čebel na območju določene občine je dober pokazatelj ohranjenosti tamkajšnje biotske raznovrstnosti, opozarja biolog Timo Kopf. Z njim smo se pogovarjali tudi o štetju čebel in boju proti umiranju žuželk.

Pledoaje za divjo čebelo

Kadar je govor o čebelah, nas večina najprej pomisli na med. A čebelji svet v alpskih državah je občutno več kot le sladek namaz.

Alpe na odru št. 106 - »Majhna žuželka, velik učinek«

Zakaj potrebujemo med, opraševalce in biotsko raznovrstnost

Prizadevanja za ohranitev naravnih bogastev

O mokriščih, učnih travnikih in suhih zidovih: krepitev naravne pestrosti je bil cilj petih pilotnih regij, ki so sodelovale pri vsealpskem projektu – ta se je uspešno zaključil marca 2020.

Ohraniti hladno glavo kljub podnebnim spremembam

Zelene oaze in načrti za izredne razmere: zakaj se podnebje v Alpah vse hitreje segreva in kako se lahko regije prilagodijo podnebnim spremembam?

Oh...

Stališče: Voda ne potrebuje meja – kaj pa mi?

V Alpah razpolagamo z zadostnimi količinami vode. Da pa bo vode kljub posledicam podnebnih sprememb za vse dovolj tudi v prihodnje, bo treba vodo začeti obravnavati prek nacionalnih meja kot skupno, tj. alpsko javno dobro, opozarja Marion Ebster, projektna vodja pri CIPRI International.