Trajnostna mobilnost brez meja: primeri iz Tirolske

Lienz: železniška postaja kot sodobno mobilnostno središče

Prvi dan so udeleženci obiskali Lienz, kjer že več kot 25 let sistematično razvijajo trajnostno mobilnost. Osrednja točka obiska je bila prenovljena železniška postaja, ki danes deluje kot sodobno, dostopno mobilnostno središče in povezuje železniški, avtobusni ter kolesarski promet. Čeprav ima Lienz le okoli 12.000 prebivalcev, zaradi svoje lege predstavlja pomembno mobilnostno vozlišče v regiji. Pomemben del prenove je bila tudi umestitev trgovine, pekarne in prodajnega mesta za vozovnice, saj želijo uporabnikom omogočiti, da med prestopanjem na enem mestu opravijo osnovne vsakodnevne storitve.

Posebno zanimiv je kolesarski vlak, ki med majem in septembrom vsakodnevno povezuje Avstrijo in Italijo ter prepelje več sto kolesarjev dnevno. Na postaji so zanj uredili celo poseben peron za vkrcavanje koles.

Udeleženci so spoznali tudi sistem organizacije javnega prevoza na Tirolskem, kjer enoten upravljavec - VVT usklajuje železniški in avtobusni promet, sisteme izposoje koles, mobilnost na zahtevo ter integrirane vozovnice. Posebno pozornost je pritegnil sistem RegioFlink, ki prebivalcem podeželskih območij omogoča dostop do javnega prevoza tudi tam, kjer klasične avtobusne linije niso smiselne.

Zanimiv je tudi njihov pristop k izbiri izvajalcev avtobusnih prevozov. Pri javnih naročilih 60 % ocene predstavlja cena, 40 % pa kakovost storitve. Med kriteriji kakovosti so standard voznega parka, kakovost opreme vozil, delovni pogoji voznikov ter bližina sedeža izvajalca območju izvajanja storitev, kar omogoča hitrejše odzivanje v primeru okvar ali drugih motenj.

Južna Tirolska stavi na železnice, kolesarjenje in uporabniško izkušnjo

V mestu Brixnu/Bressanone, ki leži v dolini Eisacktal med prelazom Brenner in Bolzanom ter ima približno 23.000 prebivalce, so udeleženci spoznali strateški načrt mobilnosti Südtirol Plan 2035. Regija si prizadeva zmanjšati uporabo avtomobilov ter povečati delež vlakov, avtobusov in kolesarjenja. Poseben poudarek namenjajo razvoju železniške infrastrukture, kolesarskega omrežja in digitalizaciji prometnih storitev. Do leta 2030 želijo doseči, da bo 20 % vseh poti opravljenih s kolesom, danes ta delež znaša približno 15 %. 

Pri razvoju javnega potniškega prometa sledijo cilju, da je storitev za uporabnike čim bolj enostavna, zanesljiva in privlačna. Velik poudarek namenjajo jasnim informacijam, dostopnosti storitev, kakovostnemu oblikovanju uporabniške izkušnje ter povezovanju različnih oblik mobilnosti. Njihov cilj je, da javni prevoz postane resna in konkurenčna alternativa osebnemu avtomobilu. Na železnicah trenutno beležijo okoli 5,1 milijona potniških kilometrov letno, v prihodnjih letih pa želijo ta obseg povečati še za dodatnih 25 %.

Poseben poudarek namenjajo tudi turizmu. Vsak gost, ki prenoči v regiji prejme kartico Südtirol Guest Pass, ki omogoča brezplačno uporabo regionalnega javnega prevoza po celotni regiji. Prispevek znaša le 63 centov na nočitev, vendar regija na ta način letno zbere približno 20 milijonov evrov. Sistem je v celoti digitaliziran, saj obiskovalci vozovnico prejmejo po elektronski pošti in jo lahko takoj uporabljajo na celotnem omrežju. Poudarjajo, da tako goste mreže javnega prevoza ne bi mogli vzdrževati zgolj za potrebe lokalnega prebivalstva. Ključno vlogo imajo turisti, ki pomembno prispevajo k financiranju sistema. Na primer v naselju Prettau im Ahrntal s približno 500 prebivalci tako avtobusi vozijo dvakrat na uro, v poletni sezoni pa celo vsakih 15 minut. Takšna ponudba je mogoča predvsem zaradi sinergij med turizmom in javnim prevozom.

Južna Tirolska sicer beleži več kot dvakrat več turističnih prenočitev kot Slovenija, zato je povezovanje turizma in javnega prevoza eden ključnih elementov njihove mobilnostne politike. Kljub temu kar 83 % turistov v regijo še vedno prispe z avtomobilom, zato želijo v prihodnje povečati predvsem delež prihodov z vlakom. 

Pomemben del njihove strategije predstavlja tudi odločitev, da prihodnje naložbe v cestno infrastrukturo usmerjajo predvsem v izboljšanje varnosti in vzdrževanje obstoječega omrežja, ne pa v gradnjo novih cestnih povezav.

Mobilnostna središča kot hrbtenica sistema

Poseben vtis je na udeležence naredil mobilnostni center v Brixnu/Bressanone, zasnovan po načelu »True to the Transfer«, ki daje prednost enostavnemu prestopanju med različnimi načini prevoza.

Center povezuje železnico, avtobuse, kolesarsko infrastrukturo in parkirišča P+R. Uporabnikom je na voljo kar 1.000 parkirnih mest za kolesa, pri čemer je del parkirišč brezplačnih, del pa omogoča varno zaklenjeno shranjevanje za 1 € na dan oziroma 30 € na mesec. Za shranjevanje uporabljajo tudi posebne bokse RADBox. Posebno pozornost so namenili dostopnosti – prostorna dvigala omogočajo enostaven prevoz koles med različnimi nivoji postaje. 

Parkirišče za avtomobile je zasnovano po t. i. »unsealing« konceptu, ki omogoča ponikanje padavinske vode v tla. S tem zmanjšujejo obremenitve kanalizacijskega sistema in prispevajo k bolj podnebno odpornemu urejanju prostora. Celotna zasnova spodbuja uporabo javnega prevoza in aktivnih oblik mobilnosti.

Bolzano: mesto za ljudi, ne za avtomobile

Drugi dan so udeleženci v Bolzanu spoznali primer mesta, ki trajnostno mobilnost razvija na podlagi dolgoročnega strateškega načrtovanja - izboljševanja kakovosti javnega prostora ter sistematičnega spodbujanja hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza. Mesto s približno 106.000 prebivalci in kompaktno urbano zasnovo uspešno zmanjšuje odvisnost od avtomobila. Po podatkih o potovalnih navadah se z avtomobilom opravi le 20–30 % poti prebivalcev mesta, medtem ko večino avtomobilskega prometa ustvarjajo dnevni migranti in turisti. 

Poseben poudarek namenjajo varnosti pešcev in kolesarjev, zato v stanovanjskih območjih uvajajo cone z omejitvijo hitrosti 30 km/h in 40 km/h, širijo mrežo kolesarskih povezav ter izboljšujejo pogoje za aktivno mobilnost. Med zanimivejšimi ukrepi so tudi:

• Šolske ulice, kjer so ulice v okolici šol za kratek čas, pred začetkom in po koncu pouka, zaprte za promet, da se otrokom omogoči varen prihod v šolo in domov.
• Program »prometnih dedkov in babic« vključuje starejše prostovoljce, ki spremljajo otroke v šolo, in je po konceptu podoben sistemu Pešbus, ki ga poznamo tudi v Sloveniji.
• Upravljanje parkiranja, digitalno spremljanje zasedenosti parkirišč ter razvoj sistema P+R za zmanjševanje prometnih obremenitev v mestnem središču.

Udeleženci so si ogledali tudi primere sodobne kolesarske infrastrukture, ki pomembno prispeva k večji privlačnosti in vsakodnevni uporabi kolesa. Regionalno kolesarsko omrežje povezuje mesta in vasi v vseh glavnih dolinah, pri njegovem načrtovanju pa sodeluje 7 okrožij in 116 občin. Poseben poudarek namenjajo varni infrastrukturi, kakovostnim parkiriščem za kolesa, povezovanju z javnim prevozom ter vključevanju javnosti v načrtovanje. Za spremljanje razvoja kolesarjenja imajo vzpostavljeno mrežo kolesarskih števcev, s katerimi zbirajo podatke o uporabi infrastrukture in prometnih tokovih. Poleg vlaganj v infrastrukturo veliko pozornosti namenjajo tudi komunikacijskim in promocijskim aktivnostim za spodbujanje kolesarjenja med vsemi generacijami (kolesarski nočni karneval, brezplačne popravljalnice, kolesarski zajtrki …).

Na Južnem Tirolskem kolesarjenje razumejo kot pomemben del vsakodnevne mobilnosti, zato si prizadevajo, da bi bila do leta 2030 vsaka peta pot opravljena s kolesom.

Navdih za slovenske občine

Ekskurzija je pokazala, da dolgoročno načrtovanje, vlaganja v železnice, kakovosten javni prevoz, razvoj kolesarske infrastrukture in dobra uporabniška izkušnja pomembno prispevajo k zmanjševanju odvisnosti od avtomobila ter povečanju kakovosti življenja.

Pridobljene izkušnje bodo udeležencem v pomoč pri načrtovanju in izvajanju ukrepov trajnostne mobilnosti v slovenskih občinah in regijah. 

Strokovno ekskurzijo je organizirala CIPRA Slovenija po naročilu Regijskega centra mobilnosti Gorenjska, Regijskega centra mobilnosti Severna Primorska, Regijskega centra mobilnosti Istra Brkini Kras in Regijskega centra mobilnosti Ljubljanske urbane regije.