Sporočila za medije
Pokrajina, ki navdihuje
Alpska pokrajina. Na novo jo odkrivamo v kriznih časih, nepogrešljiva je kot življenjski in sprostitveni prostor, spreminja se zaradi gradnje in pozidave. In prav odnos med človekom in pokrajino je rdeča nit poročila o delovanju CIPRE International v letu 2019, ki tako osvetljuje številne aktualne teme, kot so ohranjanje mokrišč, umirajoči ledeniki ali ambiciozno zastavljeni podnebni cilji.
Ogenj v Alpah 2019: Prelaz pripoveduje
V soboto, 10. 8. so ponovno zasvetile luči po celotnem alpskem loku; v Sloveniji so se ognji prižgali na Vršiču, Vošci, Slemenovi špici, Ciprniku in Visoki ponci. Letošnja tema Ognja v Alpah, »Prelaz pripoveduje: o pomenih naravne in kulturne dediščine gorskih prelazov in dolin, spremembah v gorski pokrajini in izzivih sedanjosti na primeru Vršiča« opozarja na vlogo gorskih prelazov, ki so tako v preteklosti kot danes povezovali alpske doline.
Je sobivanje divjega petelina in obiskovalcev na Vitrancu možno?
Okrogla miza z naslovom »Divji petelin in krožno-kabinska žičnica na Vitranc – soobstoj?«, ki jo je v okviru letošnje akcije Ogenj v Alpah organizirala CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, je pokazala, da je še posebej pri velikih infrastrukturnih projektih v slovenskih Alpah nujno potreben dialog, vključevanje deležnikov ter transparentnost.
Ukrepajmo proti onesnaženemu zraku v Sloveniji!
Ljubljana, 5. februar – Danes je na Filozofski fakulteti potekal znanstveno-strokovni posvet Lokalni, regionalni in globalni viri onesnaženja zraka: meritve spremljanje in usmerjanje politik. Posvet se je odvijal ob 100-letnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v soorganizaciji Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, društva CIPRA Slovenija in društva Focus. Organizatorji posveta smo ob tej priložnosti oblikovali tudi poziv lokalnim in nacionalnim odločevalcem, ki so se mu pridružile tudi priznane slovenske raziskovalne institucije in nevladne organizacije. Skupaj kličemo k bolj ambicioznim ukrepom na področju onesnaženosti zraka v Sloveniji.
#Gore so pomembne
Na podlagi odločitve Generalne skupščine Organizacije združenih narodov je svetovna javnost 11. december 2003 prvič obeležila kot mednarodni dan gora. Petnajsto leto zapored se tako vrstijo znanstvene, strokovne in promocijske aktivnosti o pomenu gora za življenje, glede prihodnjih priložnosti razvoja gorskih območij ter o spoštovanju omejitev in (za)varovanju gorskih pokrajin.
Kalejdoskop alpskih pokrajin
V pokrajinah so zapisani odnosi, spomini in vizije, ki zaznamujejo naše zaznavanje in naše ravnanje. V CIPRI povezave med njimi preučujemo, javnost pa želimo ozaveščati o njihovem pomenu. Prvi korak v tem procesu bomo storili z objavo interaktivne alpske karte ob mednarodnem dnevu gora, ki ga obeležujemo 11. decembra.
Katere storitve zagotavlja narava v Alpah?
Gorski gozdovi, ki nas varujejo pred plazovi in čistijo zrak, ki ga dihamo. Reke in planinski pašniki, ki nas oskrbujejo s pitno vodo, energijo ali živili: tudi to je bil del triletnega projekta AlpES, v okviru katerega je deset partnerskih organizacij iz šestih alpskih držav zbiralo in združevalo podatke o ekosistemskih storitvah. Rezultate svojega dela bodo predstavile 21. in 22. novembra 2018 na prireditvi ob zaključku projekta v Innsbrucku v Avstriji. Spoštovani predstavniki medijev, vljudno ste vabljeni na predstavitev projektnih rezultatov!
Prižgali ogenj upanja za slovenska gorska jezera
Tradicionalni Ogenj v Alpah, s katerim CIPRA Slovenija opozarja na probleme v alpskem prostoru, se je letos odvijal v Dolini Triglavski jezer. Z letošnjo akcijo želimo opozoriti na problematiko gorskih jezer, ki zaradi človeškega vpliva in napačnih odločitev, umirajo.
20. maj, svetovni dan čebel: zapostavljene čebele samotarke
20. maja 2018 bomo praznovali prvi svetovni dan čebel, ki so ga razglasili Združeni narodi. Na območju Alph živi okoli 700 vrst čebel, a le ena od njih izdeluje med. Le malokdo ve, da so prav čebele samotarke tiste, ki pestrost ohranjajo v naravi in na naših krožnikih.
Ko nastajajo in uspevajo ideje
Kako naj se alpska družba organizira, da bo sposobna podpreti nov način življenja in gospodarjenja? Kaj potrebujejo ljudje, da si bodo za družbeno aktivno prizadevanje na način, da bodo izhajali iz inovativnih pristopov, in kako lahko tovrstne pobude pripomorejo k uveljavitvi trajnostnega razvoja? CIPRA je pripravila interaktivno predstavitev in spletni dosje, s katerima želi ponazoriti, kako lahko socialne inovacije ustvarjajo pot v prihodnost.
Slovenske gore pod vedno večjimi pritiski
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za Mednarodni dan gora. Odločitev so sprejeli po velikem uspehu, ki so ga dosegli leto prej s projektom o zavedanju človeštva o pomenu gora. Na ta dan, 11. december, so marsikje organizirani dogodki z namenom opozoriti na pomen gora za življenje in za ohranjanje biotske raznolikosti, ter opozoriti na pomen varovanja in trajnostnega razvoja gorskih območij. Vsako leto je mednarodni dan gora posvečen drugi temi, pomembni za trajnostni razvoj gorskih območij.
Manj besed, več dejanj!
Žive meje, biotopi, mokrotni travniki … 22. maj je mednarodni dan biotske raznovrstnosti. V Alpah obstaja nevarnost, da bo do konca stoletja izumrlo kar 45 odstotkov rastlinskih vrst. CIPRA International poziva k hitrejšemu ukrepanju pri zmanjševanju in preprečevanju izgube pestrosti ekosistemov ter rastlinskih in živalskih vrst!
Sledimo spremembam v alpski naravi in družbi
Od junija do septembra 2017 bodo alpski navdušenci, zbrani v skupini whatsalp, prepešačili Alpe od vzhoda proti zahodu in pri tem beležili spremembe, ki sta jih doživeli narava in družba v alpskih regijah. Na svoji poti se bodo srečevali z enakomislečimi, ogledali si bodo različne prireditve in se seznanili z dogajanjem vzdolž poti. Priložnost bo tudi za izmenjavo z mladimi, ki sodelujejo v projektu CIPRE whatsalp youth.
Riedberger Horn – vzorčen primer za prihodnost?
Kot je odločila bavarska vlada, bo o prihodnji usodi primera Riedberger Horn, s tem pa tudi Bavarskega alpskega načrta odločalo 1300 prebivalcev občin, ki ležita ob vznožju gore. Kot je razvidno iz zemljevida, ki ga je CIPRA pripravila v okviru projekta alpMonitor, tak razvojni trend sploh ni osamljen primer.
»Spremenjenega vedenja se je treba naučiti!«
Prostovoljno ali na silo? O vprašanju, kako doseči spremembo v lastnem vedenju, se je na letni strokovni konferenci CIPRE, ki je letos potekala 25. in 26. septembra v Lihtenštajnu, razvnela polemična razprava. Nekaj pa ostaja jasno: za spremembe, ki vodijo do okolju prijaznega načina življenja, sta potrebna sodelovanje vsakogar izmed nas in podpora politike.
Pregled kakovosti zraka v Sloveniji z vidika prometnega onesnaževanja v obdobju 2003–2013
ker ima promet velik vpliv tudi na kakovost zraka, pri nekaterih onesnaževalih ima celo poglavitno vlogo, smo opravili pregled stanja kakovosti ozračja v Sloveniji v obdobju 2003–2013 z vidika prometnega obremenjevanja. To pomeni, da smo se osredotočili na onesnaževala, ki jih povzroča promet. Podrobnejše poročilo je na voljo na spletni strani CIPRE Slovenija (http://www.cipra.org/sl/cipra/slovenija) v tem sporočilu za javnost pa povzemamo le glavne ugotovitve glede onesnaženosti z delci PM10 in PM2,5, ozonom (O3), dušikovimi oksidi (NOx) ter benzenom.
CIPRA ustvarja skladnost za raznolikost
Da bi se živali in rastline lahko razmnoževale, se morajo seliti, pri tem pa prehajajo območja, ki jih uporablja tudi človek. Da prinaša povezovanje življenjskih prostorov v enaki meri koristi tako za živali in rastline kakor tudi za ljudi, ugotavlja v svojem letnem poročilu 2014 tudi Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA).
V iskanju odgovorov na omejenost naravnih virov
Naravni viri so omejeni, tudi v Alpah. Katere poti vodijo do kakovostnega življenja in obenem ne temeljijo na rastoči porabi virov? Letna strokovna konferenca CIPRE, ki bo na sporedu meseca novembra 2014, bo posvečena iskanju odgovorov na omenjeno vprašanje.
Sporočilo za medije: odprto pismo CIPRE ministrom za okolje
V Italiji je v zadnjih dneh velike pozornosti deležna slovenska medvedka, ki je svoje mladiče branila pred gobarjem. Pristojne oblasti jo obravnavajo kot „problematično“, grozi ji ulov ali celo odstrel. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je v odprtem pismu vse odgovorne že pozvala k predložitvi dokazov o problematičnosti živali, ki jih bo treba najprej preučiti in šele nato ustrezno ukrepati.
Narava v Alpah – cenjena in ogrožena
(22.05.2014) Alpe so tisti del Evrope, ki velja za pravo zakladnico biotske raznovrstnosti. A prehod na obnovljive vire in podnebne spremembe so živalske in rastlinske populacije, ki se pojavljajo na tem območju, pahnili v težave, zato je skrajni čas, da naravi priznamo status naše najdragocenejše dobrine in jo kot tako tudi varujemo. Ob mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti CIPRA predstavlja načine, kako lahko to dosežemo.
Kaj lahko občine storijo za skalnega puščavarja in močerada
Biotska raznovrstnost v Alpah je še posebno velika in dragocena. Ohranili pa jo bomo le, če bomo življenjske prostore tam živečih živalskih in rastlinskih vrst ohranili in med njimi vzpostavili povezavo. Občine lahko pri tem sodelujejo na številne načine. Zato je CIPRA pripravila kratek film, v katerem se obrača na predstavnike občin in jih tako poskuša prepričati, da te možnosti dejansko izkoristijo.
Načela trajnosti niso združljiva s takšno olimpijado
Danes pionirski duh za Švico pomeni prizadevanje za zmanjševanje okoljskega odtisa in trajnostno ravnanje z lastnimi viri, da bodo slednji na voljo tudi prihodnjim rodovom. Karkoli drugega bi predstavljalo lažno oglaševanje, lastnost, ki jo je moč pripisati načrtovani zimski olimpijadi Graubünden 2022. Trajnostne olimpijske igre terjajo spremembo načina razmišljanja, vendar pa ni moč opaziti, da bi bilo to v interesu Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki postavlja sleherne pogoje.
CIPRA zahteva podnebju prijazna delovna mesta
Le kdor je neodvisen od uvoza energije, ima več svobode pri odločanju, krepi regionalno gospodarstvo in prispeva k varstvu podnebja. Da bi alpske regije uresničile vizijo energijske samozadostnosti, potrebujejo predvsem v prihodnost usmerjen pogled, samostojno delovanje in ugodno politično okolje. CIPRA je na svoji letni strokovni konferenci v Bovcu v Sloveniji za področje energijske samozadostnosti sprejela sedem zahtev.
Alpske reke v betonskem stezniku
Na reki Salzach v Avstriji bodo zgradili že osmo hidroelektrarno. Nenehno „betoniranje“ najdaljšega in najbolj vodnatega pritoka reke Inn pa je le eden od primerov: s pozivanjem k večji rabi obnovljivih virov energije v imenu varstva podnebja so vedno večjim pritiskom izpostavljeni tudi zadnji neregulirani vodotoki v Alpah. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) zato namesto gradnje novih zahteva posodobitev obstoječih hidroelektrarn, ki pa mora biti sprejemljiva za naravo.